Slovenščina | English
Sv. Pankracij, tisti, ki vrhovno vlada
Na Koroškem so bile v Mislinjski dolini odkrite poznoantične in najstarejše zgodnjesrednjeveške ostaline. Na grebenu Puščava nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu so na grobišču iz 8. in 9. stoletja pokopavali umrle iz naselbine na grajskem griču. Obstajajo dokazi o obrednih točkah znotraj tega grobišča.
Nekoliko mlajše slovanske najdbe izvirajo iz podružnične cerkve sv. Jurija na Legnu, v kateri so bile v tlaku odkrite starejše gradbene faze in temelji najstarejše cerkve iz zadnje tretjine 9. in 10. stoletja. Odkritih je bilo 26 slovanskih grobov.
Simbolno središče mitične pokrajine Mislinjske doline je Homec s cerkvijo sv. Marije Vnebovzetje, od leta 2009 sprejete v Zvezo marijanskih svetišč v vesoljni Cerkvi s pravico do popolnega odpustka.
Jurij ubija zmaja
Slovansko mitologijo razumemo kot sistem verovanja vseh Slovanov, za katerega je značilno mnogoboštvo. Glede izvora ga po podobnostih povezujemo z vedsko in drugo evropsko mitologijo, ki že uporablja astronomska znanja. Slovanski, poganski sveti prostor opredeljujejo zgodbe, ki se nanašajo na posamezna pomembna mesta v pokrajini. Na primeru Mislinjske doline prepoznamo neminljivo ljubezensko zgodbo Jurija in Mare, rekonstruirano v okviru primerjalne mitologije.
Krščanstvo je za izbrana svetišča, glede na poimenovanja slovanskih bogov, nadomestilo imena za Peruna: sv. Pankracij, za Velesa: sv. Jurij in za Mokoš, Maro: sv. Marija.
Našo mitično pokrajino zamejujejo še do danes ohranjene pešpoti, ki jih obujamo.
Homška Marija
Predniki so s premišljeno izbiro svetih točk v pokrajino 'zapisali' mitično zgodbo, ki je pojasnjevala razumevanje kozmosa, cikličnost časa in usklajenost z letnim koledarjem ter še danes nagovarja nezavedno na človekovi osebni ravni. V primeru Mislinjske doline to potrjujejo tudi arheološke ostaline. Znamenita cerkev sv. Jurija skupaj s cerkvijo sv. Marije na Homcu in sv. Pankracijem nad Starim trgom tvori obredni trikotnik.
Širše določajo Mislinjsko dolino štiri svete točke: Uršlja gora ali Plešivec na zahodu, vzpetina Turjak nad naseljem Mislinja na jugu, Selovec, najvišja točka na severu, in Lovrenška jezera, območje visokogorskega barja na vzhodu.
Kolofon:
Besedilo: Saša Djura Jelenko in Brigita Rajšter, Koroški pokrajinski muzej
Lektoriranje: Urška Novak Lešnik
Fotografije: Marica Rošker, Klemen Uršnik
Digitalni izris poti: Jaka Grabec
Označitev poti je bila realizirana v okviru študijskega krožka PO SLEDEH MITOV IN LEGEND v organizaciji Mocisa, Centra za izobraževanje odraslih, Slovenj Gradec, mentorica Kristina Navodnik.
Sofinanciranje projekta: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje R Slovenije, Mestna občina Slovenj Gradec
Junij, 2026