Hugo Wolf, genialni skladatelj poznoromantičnih samospevov, rojen v Slovenj Gradcu, je bil tudi velik ljubitelj kave. V spominskih zapisih njegove sestre Modeste izvemo, da je oboževal močno kavo s smetano, zato se je Koroški pokrajinski muzej odločil, da v sodelovanju s podjetjem Escobar pripravi posebno kavno mešanico v njegov spomin. Kava ima rahlo sadno sladko aromo ter prijetno usklajene okuse karamele in lešnikov.

Wolfovo kavo lahko kupite v Turistično informacijskem centru, na naslovu Glavni trg 24, Slovenj Gradec.

Postreženo kavo na poseben način, s smetano in Pergerjevim medenjakom, lahko naročite v izbranem lokalu v Slaščičarni Šrimpf v mestnem jedru.

Več o skladatelju si lahko preberete tukaj.

Vir fotografije: Koroški pokrajinski muzej

Družina Perger s svojimi medeni dobrotami ljudi razvaja že od leta 1757. Svoj čas so medenjakom v Hočah pri Mariboru rekli kar »perger«. Danes pa ni boljše izkušnje kot obisk njihove butične trgovinice ali muzeja, od koder že na daleč diši po sladkih izdelkih. Zdrave dobrote z naravnimi surovinami in barvami, od najbolj znanih medenjakov, do žele bonbonov, lizik, turškega meda in medenih pijač, premamijo vsakega obiskovalca. In verjemite, ko jih boste enkrat poskusili, jih boste zagotovo želeli še večkrat. V letu 2023 so svojo ponudbo nadgradili z ekstra kremastim sladoledom.

Obisk njihove spletne strani vam bo razkril številne anekdote iz njihove preteklosti in sedanjih življenj, omenimo pa naj tudi, da je družina Perger v letu 2021 Slovenijo in Koroško predstavljala na svetovni razstavi EXPO 2020 v Dubaju. Več o njihovih medenih dobrotah preverite tukaj.

Vir fotografije: Medeni raj Perger 1757

Koroški rženi kruh, ki ga gospodinje pripravljajo po stari recepturi iz kislega testa, ima posebno mesto med koroškimi jedmi. Zaradi ljubezni in ponosa, s katerim se skrbi za prenos znanj o pripravi na mlajše generacije ter zaradi ustvarjanja pomembnih vezi, je bila priprava Koroškega rženega kruha v letu 2023 vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Še danes številne gospodinje na naših turističnih kmetijah pripravljajo rženi kruh, katerega okus je dobro poznan tudi izven meja naše regije.

Avtor fotografije: Tomo Jeseničnik

Med močnatimi jedmi so na Koroškem vedno radi jedli nudlne, ki jih v ostalih predelih Slovenije poznajo kot štruklje, krapce ali žlikrofe. Na Koroškem sicer razlikujemo med nudlni (štruklji) in povitneki (zavitki). Pri nudlnih je nadev v kupčkih stisnjen v testu, ki je vlečeno, medtem ko je pri povitneku nadev zavit v testu (pečen povitnek je štrudl). V obeh primerih so se iznajdljive gospodinje rade poigrale z različnimi vrstami nadevov, ki so jih prilagajale predvsem letnim časom oziroma temu, kar je bilo doma takrat na voljo … Kvočevi ali kločevi nudlni so dobili ime po nadevu iz suhih hrušk, poleg teh pa so zelo okusni še »japčni« (jabolčni), »češplovi« (češpljevi), »jegličevi« (proseni), »bukovi« (ajdovi), »sirovi« ali »šipkovi« (skutni) in rpičevi (krompirjevi) nudlni.

Zabeljene z »grumpi« (ocvirki) lahko nudlne pripravimo kot prilogo k mesu, tisti bolj »pocukrani« pa si jih lahko pripravite s praženimi drobtinami, sladkorjem in cimetom.

Recept: 

Sestavine:

Testo (postopek izdelave testa je pri vseh nudlnih enak):

50 dag pšenične moke

1 jajce

1 žlica masti ali olja

ščepec soli

mlačna voda

Nadev:

25 dag suhih hrušk

1 jajce

kocke suhega belega kruha

sladkor po okusu

šilce hruškovega ali drugega sadnega žganja

Priprava:

Iz sestavin zgnetemo mehkejše testo, ki naj počiva. Medtem pripravimo nadev. Kuhanim suhim hruškam odstranimo peške, jih zmeljemo ali drobno zrežemo. Dodamo jajce, kocke belega kruha, sladkor po okusu in šilce žganja. Dobro zmešamo in oblikujemo za oreh debele kroglice. Nadev mora biti tako gost, da obdrži obliko.

Testo tanko razvaljamo v pravokotno obliko. Na razvaljano testo v vrsto polagamo kroglice pripravljenega nadeva v razmaku dva do tri prste. S koleščkom za rezanje testa odrežemo toliko testa, da z njim pokrijemo naloženi nadev. Dobro stisnemo robove testa, da se zlepijo, in sočasno iztisnemo odvečni zrak. Tako dobimo žepke. S koleščkom posamezne žepke odrežemo. Pripravljene žepke (nudlne) kuhamo v slanem kropu od deset do petnajst minut. Iz vroče vode jih poberemo s penovko, leseno »nudlnovo kuhlo« in jih naložimo v ogreto skledo. Zabelimo po okusu.

Avtor fotografij: Tomo Jeseničnik

Stara in okusna tipična koroška jed, ki jo pogosto povezujemo s kolinami v jesenskem in zimskem času ter je ponavadi postrežen s krompirjevo solato ali praženim krompirjem. Okusi se jo lahko v številnih gostilnah na Koroškem, kjer recept za pripravo roma iz roda v rod oziroma od izkušenejših sodelavcev na mlajše generacije. V letu 2024 je bila priprava mežerlija vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.

Recept:

Sestavine za en pekač jedi:

1,2 kg junčjih pljuč

0,6 kg na kocke narezanega belega kruha

2 l mleka

2 dcl alpske smetane

2 čebuli

4 jajca

belo olje

majaron

sol

poper

cimet

Priprava:

Na drobno narezan kruh prelijemo z vrelim mlekom, da se pri mešanju lepo razmoči. Dodamo skuhana in zmleta pljuča, na olju prepraženo čebulo ter začimbe (majaron, sol, malo cimeta). Maso mešamo in ko se rahlo ohladi, dodamo še stepena jajca ter smetano. Vse skupaj premešamo in damo v pomaščen pekač. Mežerli pečemo v pečici pol ure.

Avtor fotografije: Tomo Jeseničnik

Ena izmed tipičnih jedi je tudi Koroška skuta s čebulo in bučnim oljem, ki se lahko ponudi za zajtrk, hladno predjed ali izdatno malico skupaj z rženim kruhom.

Recept:

Sestavine:

250 g pretlačene skute

manjša čebula

poper, sol

3–4 žlice bučnega olja

Priprava:

Čebulo očistimo in na drobno narežemo. V posodo damo skuto, jo solimo in popramo. Dodamo še čebulo, bučno olje in vse skupaj dobro premešamo v mazav namaz.

Avtor fotografije: Tomo Jeseničnik